Cerkve v Vitanju

 

 

Župnijska Cerkev Svetega Petra in Pavla - sakralni spomenik

fcf9e02c1f234f0426bb43c7c806a412zupnijska cerkev 14

Cerkev stoji na severnem delu trga ob cesti proti Slovenj Gradcu. Najstarejši del cerkve je ladja, ki je romanska in gotovo iz prve polovice 13. stoletja. Na južni steni ladje je ohranjenafreska z likom sv. Krištofa iz prve polovice 14. stoletja, na severni strani ladje in na slavoloku so vidne freske iz prve polovice 14. in srede 15. stoletja. V tej cerkvi so pomembni tudi štirje t.i. zlati oltarji. V ostenju slavoloka sta dva nagrobnika iz leta 1561 in 1675. V zvoniku visi zvon, ki ga je leta 1691 vlil Nikolaj Urban Boset. Lahko se pohvalimo, da je bila cerkev leta 2014 obnovljena in okrog nje urejena tudi javna razsvetljava.

Družna Cerkev Matere Božje na Hriberci - sakralni spomenik

hriberca 16b3b87df1af12812335b0a7a6973d8852

Ta cerkev leži na griču in domačini ji zato pravimo Hriberca. Imenitna je baročna zunajščina cerkve, streha je krita s škriljem. Glavni oltar je velik in lep primer baroka iz leta 1770. Pripisan je delu Janezu Juriju Mersiju. Stranska oltarja sta enaka in izdelana v letu 1866 v baročni tradiciji. Tudi prižnica je iz dobe baroka. Orgle so iz let 1803-1807. K enotno grajeni cerkvi je bil 1812. leta dozidan zvonik. Okrog cerkve je ozka cesta in povsod se odpira čudovit razgled na Vitanje z okolico. Do cerkve so iz treh strani pešpoti, od glavne ceste proti Slovenskim Konjicam pa je speljana glavna pot - ozka makadamska cesta.

 

Podružna Cerkev Svetega Antona - sakralni spomenik

 anton 51anton 68

V bližini Vitanja stoji ob cesti proti Breznu na rahli vzpetini mala cerkev sv. Antona. V stenah prezbiterija sta še ohranjeni dve gotski okni. Na zunajščini baročnih kapel je še vidna arhitekturna poslikava. Zvonik in zahodna stran cerkve sta neogotsko oblikovana, tako lahko sklepamo, da ni nastala naenkrat, ampak so jo večkrat prezidavali in dozidavali. Cerkev je sedaj z zaščitena z varstvenim režimom II. stopnje.

Cerkev se imenuje po svetem Antonu, ki je znan po tem, da je zaščitnik živali. Ljudje se mu priporočajo za zdravje pri živini in svinjah. V tej cerkvi so maše petkrat v letu. Stranski oltar je posvečen sv. Antonu, glavni oltar pa sv. Jerneju. Kadar so maše v tej cerkvi, se zbere tu veliko ljudi.  Cerkev je bila obnovljena v letu 2013.

 

Podružna Cerkev Sv. Marjete - sakralni spomenik

 Vitanje 7 0001marjeta 43

Cerkev sv. Marjete je že precej stara in prvič omenjena v drugi polovici 16. stoletja. Je zanimiv primer gotske tradicije, sezidana iz starega materiala in pokrita s skrilavcem. Na zahodni strehi se vidi baročni portal. Znotraj je cerkev majhna saj večino prostora zasedejo klopi in oltarji. Veliki in stranska oltarja kvalitetni primeri zlatih oltarjev iz 17. stoletja.

Maša je tu le dvakrat letno, takrat pa se v tej cerkvi zbere precejšnje število ljudi.

Cerkev je preživela že mnogo hudih zim, potresov in strel. Spada pod faro Vitanje, med letom skrbijo zanjo Lošpergarjevi. Vsak dan trikrat zvonijo. Tudi če kdo umre zvonijo in "trjančijo" in tako opozarjajo na mrliča. V zvoniku so še trije prvi zvonovi, najpomembnejši je mali bronasti zvon iz 15. stoletja. Cerkev je pomemeben spomenik, saj spada v varstveni režim I. stopnje.

Potrebna je popravila, saj jo zob časa že precej najeda. Lopergarjeva mama pravi, da so nekje na Koroškem ohranjeni zapisi o njej. Na starih zemljevidih, ki so jih imeli nemci je zapisana kot sv. Marjeta na jezaru. Po pripovedovanju starejših bi naj tu nekoč zares bilo jezero.

Če se peljete iz Vitanja proti Doliču in pri gostilni Na klancu zavijete levo, nato v prvem križišču desno, boste uvidelo kmetijo p.d. Lošpergar in tik ob robu gozda cerkvico sv. Marjete.

Cerkev je bila obnovljena leta 2014

Podružna cerkev Sv. Vida - sakralni spomenik

 DSC 4236 spletDSC04692

V zaselku Hudinja se nahaj podružna cerkev sv. Vida. Najstarejši del cerkve je na zahodni strani ohranjen kamnit portal, sicer pa je cerkev grajena v poznogotskem stilu. V zvoniku visi zvon, ki ga je leta 1660 vlil Nikolaj Urban Boset iz Celja, zvonik pa je bil zgrajen 1890. leta.

Cerkev leži na hribčku in je primer male planinske sakralne stavbe. Če stojimo pri cerkvi, se nam odpre prečudovit pogled proti Skomarju, Celju in Paškemu Kozjaku. Maša je enkrat ali dvakrat na leto, cerkveni zvon se oglaša ob nedelja in praznikih; posebno pa je znano njegovo pozvanjanje proti toči.

Cerkev je zaščitena z varstvenim režimom II. stopnje. Okoli cerkve sv. Vid kroži tudi rek "Sv. Vid, ki se noč in dan vid". 

Cerkev je bila obnovljena leta 2013